Zjutraj smo najprej pojedli zajtrk, potem pa se sprehodili do kombija in odšli do Požarevca, do Natalijine širše družine. Ko smo prišli, so nas vse zelo lepo sprejeli in bili so nas zelo veseli. Po krajšem spoznavanju so nas pogostili z veliko hrane. Bilo jo je toliko, da je na koncu izgledalo kot, da nismo nič pojedli.
Ko smo že mislili, da je to to, so prinesli še tri dodatne pladnje hrane.
Naši želodci so bili že prepolni, ko so seveda prinesli še sladico.
Po vsej hrani smo se malo spočili in se pogovarjali, potem pa smo se odločili da bomo profesorico naučili plesati kolo.
Seveda smo bili vsi mnenja, da ji je šlo odlično ;).
Kasneje smo se odpeljali do jezera, kjer smo namočili samo noge, ker smo pozabili kopalke.
Malo smo se tudi sprehodili, potem pa je bil že čas, da gremo še do babe Slavice in djeda Zorana. Tam se je zgodilo nekaj zelo nepričakovanega- dobili smo še eno kosilo.
Čisto obupani smo sedli za mizo in komaj spravili sarme po grlu. Ker res nismo morali več, smo polno hrane dobili še za domov. Ker je bil že čas za odhod nazaj proti apartmaju, smo se od vseh lepo poslovili in se zahvalili za gostoljubnost. Zvečer smo si zunaj ogledali še nogomet(Inter-City).
Osmi dan smo bili utrujeni od vse te hrane in smo dopoldne bolj kot ne počivali. A vseeno smo si želeli vsaj nekaj ogledati. Najprej smo nameravali na Ado, navsezadnje pa smo se odločili, da gremo do Avale. Ko smo se sparkirali smo najprej odšli proti nekim visokim stopnicam. Občudovali smo razgled in pa prosili neznanca, da nas fotografira.
Tudi profesorica je na sprehodu ZELO uživala, kot se opazi tudi na sliki.
Potem smo se z dvigalom povzpeli še na stolp, ki je visok kar 204 metre. Razgled smo poslikali in obenem razmišljali, kaj bi se zgodilo, če bi telefon iz te višine padel na neko osebo. Urban je hitro razmislil, kako bi se iz te situacije rešil. Rekel je, da rečeš samo: “ Oopsie daisy I’m such an aquarious.” Spet mu je uspelo, da smo se vsi smejali. 
Na poti domov smo se ustavili še pri stadionu Crvene Zvezde v upanju, da ga bomo lahko videli iz notranje strani, ampak žal nismo imeli te sreče.
Sledila je pot do apartmaja, kjer smo se pripravili za naslednji delovni dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar