Tretjega dne smo se vsi potihem bali, ker je bil naš prvi delovni dan. Punce so poslali v Urgentno kliniko za poškodovane pse in mačke Beograd, fanta pa v zavetišče v Rakovici.
V Urgentni kliniki se je dan začel z malo daljšo jutranjo kavo. Začeli smo dobivati prve stranke vse z približno istim problemom. Zdelo se nama je kot da se nama predvaja vedno isti posnetek brez konca. Dan smo nadaljevali s 6 sterilizacijami, pri katerih sva tudi veliko sodelovali, čeprav je sprva kazalo drugače. Opazili sva, da je edini način da dobiva kaj za delati tako, da za delo same prosiva in to sva tudi storili. Dokazali sva, da imamo veliko več znanja kot so od nas pričakovali. Predvsem, pa je njihov sistem popolno nasprotje našega. Zdi se nam, da je pri nas vse bolj strogo, vsaj glede higienskih ukrepov. Najbolj naju je presenetilo to, da vsi kadijo kar notri v ambulantah. Drugače pa poteka tudi celoten postopek med operacijami, vse je bolj sproščeno in bolj “v izi”. Med sterilizacijami sva navajeni na konstantno spremljanje stanja živali (na vsake 5min se preveri količina kisika, koliko anestetika dobiva, temperatura, pulz in dihanje), medtem ko tukaj to poteka popolnoma drugače. Spremlja se le ali je žival živa in pa količina anestetika, ki ga aplicirajo intravenozno. Je pa to popolnoma razumljivo, saj je njihov namen predvsem to da se čim več živali kastrira in sterilizira, zato da se zmanjša populacija potepuških psov in mačk. Najbolj absurdne so se nama zdele stvari, zaradi katerih so ljudje klicali na urgenco. Postavljali so neumna vprašanja, kot so cena cepiva in ali so oni zmožni žival sterilizirati. To nama je bilo čudno, saj vsi vedo da je ta urgentna številka namenjena za mačke in pse v smrtni nevarnosti, ostale stvari se lahko izve tudi drugje. Najbolj adrenalinska stvar, ki se nama je zgodila že kar prvi dan je bila to, da smo na sterilizacijo dobili mačko, ki je bila zelo agresivna in ni nikomur dovolila, da bi se ji približal, to pa nam je predstavljalo velik problem pri aplikaciji anestetika. Sprva sva z veterinarko Aleksandro poskusili aplicirati anestetik skozi kletko. Plan je bil da jo midve zamotiva medtem, ko ona aplicira, a smo hitro ugotovili da nam mačka ne bo pustila blizu, saj je opazovala vsak premik, vseh v ambulanti. Veterinarka si je nadela debele rokavice, ki služijo ravno temu, da se pred takimi mačkami zavarujemo, a ji rokavice niso prav dosti pomagale. Ko jima je ušla iz kletke se je postavila na vrh ultrazvoka. Nekajkrat smo jo skoraj dobili, a se je vsakič nekako izmuznila. Pri tem je tudi eno izmed veterinark grdo poškodovala, ugriznila jo je v prste in ji popraskala polovico roke. Na koncu smo jo uspeli ujeti s pomočjo delavca, ki dela vse možne stvari. Tudi med sterilizacijo kljub anestetiku ni bila ravno mirna.
Tudi fanta sta bila zelo presenečena nad higieno med samim delom. Prvi dan so ju lepo postregli in vse razkazali. Plezala sta na lestev, zato da sta lahko videla vse pse, ki jih imajo v tem zavetišču. Imajo jih več kot 1000.
Četrti dan sva na urgenci začeli s crkljanjem mlade mucke.
Zopet je bilo za urediti veliko sterilizacij, a dobili smo tudi dva težja primera, psa, ki sta imela zlomljeno nogo. Najprej je bil na vrsti malo starejši, ki si je zlomil kar obe zadnji stegnenici. Bilo je zelo zanimivo, saj sva kaj takega prvič videli v živo in tudi kirurg je bil zelo prijazen in nama sproti vse razlagal in dovolil da slikava ali snemava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar