V nedeljo smo imeli prost dan, zato smo se odločili, da je čas za izlet. Usedli smo se na avtobus in se odpeljali do železniške postaje v Beogradu. Tam smo kupili karte in se odpravili do Novega Sada. Hoteli smo na vlak, ki pelje le 36 min, ampak je bil zaseden, zato smo morali na tistega, ki vozi 57 min. Tudi to je bilo čisto vredu, saj smo imeli na vlaku čas, da Natalijo učimo parazitologijo. Ena ura je minila zelo hitro, mi pa smo med tem časom že postali lačni. Jakob in Urban sta hitro poiskala najbližjo restavracijo, ki je izgledala užitno, da Taja in Natalija ne bi postali “hangry.” To, kar smo izbrali je bila dobra izbira, saj smo bili vsi zelo zadovoljni. No, razen Urban, ki je kot prilogo naročil riž, dobil pa je rižoto z gobicami(gobic ne mara). Pot nas je nesla proti Dunavskem parku, kjer je bilo zelo veliko rac in golobov. Nekaj minut smo še hodili, šli čez most in že smo bili pod našo zadnjo točko ogleda, ki je bil Sat na Petrovarandinskoj Tvrdnjavi. Zdelo se nam je, kot da se vzpenjamo na Ljubljanski Grad, bilo je tudi zelo vroče, zato smo zašvicali. Vsa ta hoja se je izplačala, ker je bil razgled čudovit.
V ponedeljek pa je bil žal že čas za odhod. Čisto vsem sta ta dva tedna minila, kot bi mignil. Zjutraj smo pospravili še zadnje stvari v aparmaju. Fanta sta bila tako prijazna in odšla vsem po zajtrk v bližnjo pekarno. Z žalostjo smo odšli iz apartmaja in krenili proti kombiju. Ta izmenjava je bila nepozabna za čisto vsakega izmed nas, naučili smo se veliko novega na veterinarskem področju, verjetno pa tudi dobili nekaj samostojnosti v kar nas je vseskozi spodbujala profesorica. Večino stvari, ki so se zgodile v Beogradu smo opisali v blogu, nekatere pa naj ostanejo skrivnost. Zahvaljujemo se projektu Erasmus, naši šoli in pa profesorici Alji, ki so nam vse to omogočili.
Taja, Natalija, Urban, Jakob.
Ni komentarjev:
Objavite komentar