Srbija- 11. in 12. dan

V sredo na Rakovici nismo imeli veliko psov, zato smo končali dokaj kmalu in se nato v skupnem prostoru še malo podružili.                                                                                Na urgenci smo kot ponavadi začeli s sterilizacijami in kastracijami mačk. Tokrat je bil z nami veterinar Milan 1, ki nam je brez težav vseskozi razlagal kaj počne in zakaj. Na kastracijo je celo prišel pes, mešanec med labradorcem, ki so ga lastniki dali kastrirati, ker je bil preveč podivjan. Naučil naju je tudi "malih skrivnosti velikih kuharjev". Pogostili so naju še s kilo šunke in kruha, sami pa smo šli po "nešto slatko" v trgovino.

Ko smo prišli domov smo se odločili, da danes ne bo dan za kuhanje. Odpravili smo se čez cesto v naš priljubljeni KFC. Najedli smo se, s tem pa smo pridobili energijo za “šetnjo” po mestu in kupovanje spominkov našim domačim. Za konec našega sprehoda smo odšli v Starbucks, ker moški del ekipe še ni bil tam. Komaj smo čakali, da vidimo če bodo naša imena napisali pravilno. Urbana so poimenovali Uran, Jakoba pa Jakov. 

Malo smo se pogovarjali in sklenili, da moramo spet v trgovino. To nas ni presenetilo, saj je obisk Maxija vsakodneven. Upamo, da dobimo kakšne točke zvestobe. Ob 21h smo hoteli gledati francoski film na prostem, ampak ko smo prišli do tja, ni bilo več prostora za nas. Odločili smo se, da gremo samo na eno pijačo. Tam smo imeli zelo zanimive pogovore, quote večera pa je bil: “ Don’t grow up, it’s a trap.”Na poti domov pa smo še malo brainstormali in se spraševali kolikšen je pH možganov in ugotovili, da je 7,2. Prišli smo domov in samo zaspali.

Četrtek je kot naš zadnji dan minil zelo hitro. Pri današnjih posegih na urgenci je bil glavni šef Milan 2, ki nas je s svojimi šalami in psovkami nasmejal do solz. Bil je glavni veterinar pri odstranitvi očesa mačke. Pustil nam je, da med operacijo slikamo in snemamo kako reže in vihti kirurške inštrumente.

   

Ker je bil to naš zadnji dan smo zaključili malo prej kot ponavadi, se poslovili od veterinarjev in jim izročili manjše presenečenje. Na koncu so nas še pogostili z roštilj mesom,  lepinjami in kupusom. 

Na rakovici je vse potekalo kot prejšnje dni, bilo je nekaj kastracij in sterilizacij. Ko smo končali sva se tudi midve odločili, da vse zbereva na kup in jim izročiva darila. Vsi so bili zelo veseli in vsem, tudi nama, se je bilo zelo težko posloviti. Vsi upamo, da se bomo lahko kmalu spet videli.

Ker smo bili vsi zelo utrujeni od celega tedna, smo si danes vzeli bolj za počitek in se naspali. Ko smo se zbudili, smo postali lačni in si naročili pico. Bil je namreč dež in nikomur se ni dalo iti jest ven, prazne pa so bile tudi naše zaloge. Dovolj je bilo ležanja, zato sta se punci spet odpravili do shopping centra. 

Profesorica si je ta večer zaželela palačinke, zato jih je le zanjo prijazno spekel naš Urban. Spoznali smo tudi, da jih ona najraje jé s kečapom.